Tura je v začetku dolgočasna, ker je okrog Ljubljane veliko prometa in semaforjev. Cesta med Škofjo Loko in železniki je dokaj prometna in je zaradi tega potrebna izredna previdnost.

V Železnikih zavijemo desno proti Dražgošam. Že sam razgled na mogočno planoto pred nami ponuja veliko energije in navdušenja. V Rudnem zavijemo levo in čez par sto metrov pridemo na makadam, ki je izrdne kakovosti. Trd, gladek in primeren tudi za treking kolesa in gladke gume. Večina poti poteka v senci, tako da je pot prijetna tudi v močnem soncu. Užitek kvare avtomobili in motorji, ki jih je danes bilo kar precej. Prav presenečen sem bil nad številom tujcev na tej poti.

Spust v dolino poteka po ozki asfaltni cesti tako da previdnost ni odveč. Iz Bohinjske bistrice  pot pelje naprej do Bohinjskega jezera. Priporočam varijanto preko Stare Fužine, ker je pred kratkim odprta nova kolesarska pot. Zaradi slabega vremena in močnega naliva smo pot zaključili prej tako, da nam ta del še preostane.

Zaradi preluknjane zračnice in prijatelja, ki je šele na začetku priprav je GPS čas poti precej višji kot bi ga lahko dejansko dosegli..

Jelovica (11.216,92 ha) je zakrasela alpska planota, ki se razteza med 900 in 1600 m nadmorske višine in je v veliki meri poraščena z gozdom. V preteklih letih je bil pretežen del Jelovice pogozden s smreko, ponekod pa še najdemo naravne gozdove bukve in jelke. 10 % celotne površine obsegajo travniki in pašniki. Na nekaterih pašnikih še vedno pasejo živino in med njimi je zelo dejavna planina Goška ravan.
Območje Jelovice je v letu 2004 dobilo naravovarstven status evropske pomembnosti, ki ga imenujemo NATURA 2000. Tako so bila določena območja varstva, s katerimi se zagotvalja ugodno stanje življenjskega okolja določenih vrst ptic. Mednje sodijo divji petelin, ruševec, gozdni jereb, kozača, mali skovik in koconogi čuk, ki so pretežno gozdne ptice ter sokol selec in planinski orel, ki gnezdita v skalnih stenah Jelovice.
Poleg varstva ptic so na območju Jelovice predlagana tudi tri »posebna ohranitvena območja« (Blato na Jelovici, Ledina na Jelovici in Ratitove c), katerih cilj je ohranjanje naravnih habitatnih tipov predvsem ruševja, gorskih travnikov in visokih barij. Zelo pomembna komponenta območja so štiri visoka barja, ki jih v Sloveniji najdemo še na Pohorju in Pokljuki.

Jelovica je dostopna po gozdni poti s Spodnje Lipnice. Na Lipniški strani so tri planine s planinskimi postojankami Talež, Goška Ravan, Vodiška planina, do katerih vodijo urejene pohodone poti. Na Teležu (800 m nm), ki je najbliže, je odlična razgledna točka na Radovljiško deželo in Blejski kot z jezerom. Na Goški Ravni (980 m nm) se poleti še pase govedo in je izhodišče za odkrivanje bolj odmakjnenih predelov planote (npr. Ribenska planina). Z Vodiške planine(1190 m nm) z veliko lipo pred Partizanskim domom, pa je le 10 minut nadaljnje hoje do Vidikovca, čudovite razgledne točke.

Jelovico prepredajo številne gorske ceste, kar omogoča predvsem v poletnih mesecih številne možnosti za gorsko kolesarstvo. Brez poznavanja in dobrega zemljevida pa vožnjo po brezpotjih odsvetu jemo.

na fotografiji: planina Zgo ška ravan na Jelovici

Priporočilo: Promet z avtomobili in motornimi kolesi vznemirja gozdne živali in slabo vpliva na ekosistem na Jelovici. Ker želimo ohraniti Jelovico v vsej svoji podobi, vas naprošamo, da njene lepote odkrivate peš ali s kolesom. V imenu narave se Vam za takšno odločitev zahvaljujemo.

 Vir podatkov: http://www.lipniska-dolina.si/naravne-znamenitosti/jelovica.html

Weitere Informationen unter