Avto sva pustila pri pokopališču v Velikih Laščah, si na hitro ogledala še cerkev  in sledila markacijam nekaj časa po cesti, naprej pa po poljski cesti in mimo kmetije z veliko konji in kravami prišla do gozda. Zgledno markirana pot po gozdnih cestah in poteh je bolj slikovita, kot bi pričakoval - veliko skal, škrapelj, mahu. Kraški svet? Pri koči na Kamnem vrhu sva rekla par besed  s starejšim gospodom in nadaljevala najprej dol in nato spet gor na Grmado, kjer sva si pri koči privoščila vsak pol piva in spravila v začudenje oskrbnico, ko sva ji rekla, da greva naprej do Sv. Ane. Mogoče je imela prav? Pot gre naprej kar nekaj časa dol po asfaltu, pa zavije levo, potem sva pa izgubila markacije. S še enim izgubljenim sva rekla par besed in šla na gliho proti pravi poti (Garmin+mobitel). Ta pot pa ni bila najbolj zanimiva - makadamska cesta, ki se je počasi dvigala in se je kar vlekla... Ko je zavila stran s ceste, pa je postala zelo strma in je bila taka do vrha Sten sv. Ane. Pogledala sva še na Dobrepoljsko stran (prepad) in šla še do vrha. Na tem delu je zaradi vetroloma in/ali žledoloma bolj malo dreves. Do koče pri Ani gre samo dol, tam pa so naju presenetili z novico, da se ne da dobiti nič za pod zob. Vseeno sva si privoščila vsak pol piva in se zabavala s psom, ki je znal zarenčati  "mama", če si mu ponudil kaj dobrega. Dol grede sva preveč gledala bajte pri kmetiji Seljan, tako da sva zgrešila markacije in šla proti Ribnici mal po svoje. Vmes sva šla mimo vrha z zanimivim imenom Prdec... V Ribnici sva neuspešno iskala kakšno oštarijo, pa sva nato raje šla kar na avtobus in sva jedla šele Pri Kuklju v Velikih Laščah.

Vreme je bilo bolj kot ne oblačno, mraza pa ni bilo pa tudi pihalo je samo občasno