Po obvezni kavi sva v Kamniku iskala odprto trgovino. V Mercatorju sva nabavila sendviče in nadaljevala pot proti Črnivcu, zavila levo proti Kranjskemu Raku in se nekaj časa vozila v (krajši) koloni, ker se je nekdo spredaj prav počasi vlekel... Na Raku smo šli vsak v svojo smer, spust proti Podvolovljeku se pa kar vleče. Spet sva se peljala malo predaleč, ker je  odcep za slap Cuc, Kal in Veliki Rogatec (pri Riherju) neoznačen, pa sva odvila nazaj in nad Riherjem  pustila avto na "označenem" parkiršču, od tam mimo velikih skal nadlajevala do prvega razcepa - levo v hrib, desno čez brv na drugo stran grabna. Šla sva na desno čez brv, kar je bilo glede na to, da sva bila namenjena n Veliki Rogatec, napaka! Pot je šla do slapa Cuc, pri naslednjem odcepu sva šla spet desno v hrib - druga napaka. Če bi šla levo, bi prišla pod slap, tako pa sva prišla nad slap in tam dohitela skupino tujcev, ki se je šla soteskanje (nekaj dam je bilo kar izpopolnjenih). Vodiča sva vprašala, kam gre pot naprej, govoril je še o enem slapu, se je pa videlo, da nima pojma. Nadaljevala sva še naprej v hrib, počasi zavijala v levo in šla več ali manj po brezpotju  čez kar nekaj grap in grabnov, da sva pri ogromni Riharjevi jelki nekako prilezla nazaj na markirano pot. Mal sva počila in jo poslikala, pa nadaljevala ob robu poseke (zaradi vetroloma?) do ceste, zavila na desno in se nekaj časa počasi dvigovala. Odcep za Kal sva seveda zgrešila, ker ni bil označen, pa sva morala iti malo nazaj in desno v hrib. Kmalu sva prišla na travnike ( do takrat sva več ali manj hodila po hosti), kjer je bilo kar toplo, in kmalu prišla na Kal. Pri smerokazu sva kar nekaj časa gruntala, katera smer za kmetijo Zg. Špeh je prava, pa šla potem na pamet po gozdnih cestah in prišla do poti, ki je eno od teh cest prečila. Šla sva levo ostro v hrib, pa mal počakala nekoga, ki je šel za nama. Povedal je, da sva na pravi poti, malo smo poklepetali, potem pa je on odbrzel naprej. Do vrha se pot večinoma kar strmo vzpenja in preči kar hudo strmino. Z vrha so bili razgledi enkratni, je bilo pa tudi kar vroče. Malo sva poklepetala s hribovcem od prej, pomalicala in spila pivo in (ob rahlem negodovanju) Radler z 0,0% alkohola, ki sem ju prinesel s sabo v hladilni torbici. Kmalu je prišla po tastrmi poti na vrh grupa Hrvatov, midva sva se pa odpravila nazaj. Do Riharjeve jelke po znani poti, naprej pa po markacijah. Nekaj časa je bila pot kar prijazna, potem pa se je zelo strmo spuščala, prišla do razcepa, kjer je zelena markacija peljala čez brv na levo proti ???, midva pa sva šla na desno v dolino do avta. 

Pivo in radler v prvem obcestnem lokalu Pri gamsu sta strašno pasala...

Strmo do zelo strmo, še dobro, da gre pot večinoma po senci, ker je bilo precej  vroče. Narava je pa kar divja. 

Poti in odcepi bi bili lahko bistveno boljše označeni!