Pravzaprav sem imel namen iti na Zasavsko sveto goro iz Renk, pa je viseči most zaprt, tako da sem se zapeljal nazaj do Save in tam parkiral. Klanec se začne skoraj takoj, še dobro, da je bilo kar nekaj resja ob poti, da sem imel izgovor za ustavljanje. Više je sicer resja zmanjkalo, se je pa tudi pot malo položila in postala bolj podobna gozdni cesti. Na začetku vasi Tirna sem prišel na asfalt, naprej je šlo bolj kot ne po ravnem. Nekje na sredi vasi pot zavije z asfalta levo in gre nekaj časa med travniki, potem pa čez hosto še kar naprej po ravnem. Ko pride iz hoste, pa se začne vzdigovati in k kmalu sem bil na asfaltu, pa ga zelo hitro zapustil, ker sem videl smerokaz na desno za Roviškovec. Pot se postavi zelo pokonci in gre skoraj na gliho na greben proti vrhu. Naprej nekaj časa po ravnem, potem pa spet zelo strmo do vrha. Na vrhu sem malo občudoval razglede, je pa precej pihalo. Spust  proti koči je na začetku zelo strm, nižje pa se malo položi. V mokrem na Roviškovec ne bi hodil! Proti Zasavski gori je pa spet treba iti malo gor...

Pasulj v koči je bil bolj takotako, kavo smo tudi že boljšo pili, je bilo pa zunaj na soncu (v zavetju) prav prijetno. Dol grede me je v dobro voljo spravila omarica z napisom "Na Sveto goro pridi urejen" s fenom, brivnikom pa še čim. Nekaj časa sem hodil po cesti, pa potem čez hosto, čez Leše spet po asfaltu, je pa ta del bolj slabo označen. Ko sem spet prišel do markacij, sem raje šel na levo v dolino potoka Mošjak. Potok je zanimiv, lehnjak?, pa dosti mahu. Ob potoku sem po (skoraj) kanjonu  mimo osamljene domačije Vozel prišel ditektno k avtu.

Vreme je bilo sončno, je pa na vrhu kar precej pihalo s severa. Videl sem veliko resja in telohov, ostalih rož pa ni bilo prav veliko.

Dol grede sem prehitel dve planinki in to je bilo vse za ta dan