Najbolj nevaren del poti je med Ljubljano in Iško. Posebej je nevarna Ižanka, ker je prometa preveč. Pot od Iške vasi do Krima v začetku poteka po novo asfaltirani cesti. Od Gornjeg Iga do Krima je pot makadamska ampak prevozna tudi za avtomobile tako, da je treba biti previden, posebej pri spustu, ker zelo lahko doživiš bližnje srečanje z neprevidnimi vozniki. Ker je bilo že precej pozno sem za povratek izbral pot proti Rakitni in spust v Podpeč. Če vam je bolj všeč pot po makadamu lahko se vrnete po isti poti kot je potekal vzpon. Prednost ture je bližina Ljubljane in dobra malica v koči na vrhu.

 

 

Planinski dom na Krimu (1107 m)

Planinski dom na Krimu stoji na navišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskem gorskem sistemu. Južnega čuvaja Ljubljanskega barja, kot ga radi imenujejo, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice, zato so ga za svojega, poleg izletnikov in kolesarjev, vzeli tudi geodeti. Še danes Krim predstavlja najpomembnejšo trigonometrično točko Slovenije, v letih med 1817 do 1828 pa je služil za izhodišče prve izmere zemljiškega katastra današnje Slovenije. Za 20 let si je Krim prilastila nekdanja jugoslovanska vojska, zato je bil vrh za obiskovalce nedostopen. Po razglasitvi samostojne Slovenije je Ministrstvo za obrambo dom v najem predalo PD Podpeč-Preserje. Prepoznamo ga tudi po televizijskem oddajniku.

Rudolf Badjura, slovenski potopisec, nepresežen poznavalec ljudskega terenskega izrazoslovja (in prvi smučarski učitelj v Sloveniji ter začetnik organiziranega smučanja) je Krim označil kar za ljubljanski Olimp, drži pa se ga tudi vzdevek »ljubljanski vremenski prerok«, saj naj bi oblačna kapa okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje. V zimskih dnevih, ko v Ljubljanski kotlini več tednov kraljujeta megla in nizka oblačnost, je izlet na Krim najbližja točka, kjer nas lahko pobožajo sončni žarki

.

S Krima se nam razgled odpira na vse strani. Na severu se pod nami razteza Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo se dviga Rašica in naprej po kotlini razpredena mesta Mengeš, Domžale in Kamnik; v daljavi opazujemo panoramo Kamniških in Savinjskih Alp od Storžiča do Raduhe, z najbolj prepoznavnima Kočno in Grintovcem. Na vzhodni strani se za Barjem in Grosupeljsko kotlino vleče dolgo Posavsko hribovje s Kumom, proti severozahodu se za Čemšeniško planino kažeta Paški Kozjak in Pohorje. Če se ozrete proti Dolenjski, ugledate prostrane Gorjance, na jugu pa nam pogled seže prek Rakitniške planote s Slivnico in Blokami do Javornikov, Snežnika, Goteniške in Velike gore. Za soseda si je Krim izbral Kurešček in Mokrec. Na jugozahodu se za Pokojiško planoto bohoti gozdnata Hrušica in Nanos; v dobri vidljivosti pogled seže do Tržaškega zaliva. Na zahodni strani vidimo Ulovko, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovskim gozdom. Na severozahodu se nam kot na dlani prikazuje Triglav.

Ulteriori informazioni sotto

http://www.domnakrimu.si/index.php?option=com_content&view=article&id=2&Itemid=1