PRAVILA

Maraton je izključno rekreativnega značaja. Vsi udeleženci vozijo po CPP na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za storjene prekrške posameznikov ali za škodo oziroma poškodbe, ki jo povzročijo sebi ali tretji osebi.

Otroci vozijo v spremstvu staršev ali odrasle odgovorne osebe. Zaščitne čelade so obvezne. Mlajši od 14 let se lahko maratona udeležijo v spremstvu odgovornega skrbnika. Udeleženci maratona morajo strogo spoštovati in upoštevati navodila policije in redarjev.

S svojim startom in potrjevanjem kartončka na kontrolah udeleženec potrjuje, da se seznanjen s pogoji razpisa.

Solkanski most, 220 metrov dolg železniški ločni most čez reko Sočo pri Solkanu z največjim lokom iz obdelanega kamna na svetu, je eden od 65 mostov na bohinjski progi, zgrajeni med leti 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope in Mediterana. Zaradi 85 metrov odprtega kamnitega loka je Solkanski most največji med železniškimi mostovi na svetu in za nemškim cestnim kamnitim mostom preko doline Syratal v Plauenu drugi kamniti most sploh na svetu po dolžini odprtine kamnitega loka.

Solkanski most sta projektirala R. Jaussner in L. Oerley, najprej sicer z 80 metrskim kamnitim lokom, med letoma 1904 in 1905 pa ga je zgradilo dunajsko gradbeno podjetje Brueder Redlich und Berger. Že spomladi 1904 so morali graditelji zaradi nenosilnih tal spremeniti projekt in povečati razpon loka na 85 metrov. Zgradili so ga po segmentni metodi vgrajevanja blokov iz rezanega (obdelanega) kamna in s postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka. V veliki krožni lok so vgradili 4533 kamnitih blokov - kvadrov iz školjčnega apnenca iz kamnoloma pri Nabrežini, ki so med seboj povezani s tankim slojem cementne malte.

Za solkanski most so bili usodni dogodki na soški fronti v prvi svetovni vojni, saj je bil v bojih za Gorico avgusta 1916 razstreljen glavni lok mostu. Začasna jeklena konstrukcija, ki je bila postavljena leta 1918, je omogočala promet čez most vse do leta 1927, ko so italijanske državne železnice, ki so takrat upravljale z mostom, zaključile z obnovo loka v rezanem kamnu. Obnova je trajala dve leti (začetek aprila 1925), končna oblika mostu pa je skorajda enaka originalni. Glavni nosilni lok mostu, zgrajen leta 1906, je imel obliko krožnega loka z enim samim polmerom loka: spodnji rob nosilnega loka (intrados) je imel polmer krožnega loka 52,33 m po vsej svoji dolžini. Glavni nosilni lok mostu, ponovno zgrajen leta 1927, ima nekoliko drugačno obliko kot prejšnji, ki ni več del prave krožnice, saj je sestavljen iz policentrične krivulje, z odseki s tremi različnimi radiji.

Solkanski most pa je kruti usodi za las ubežal v drugi svetovni vojni: od kopice zavezniških bomb ga je oplazila le ena; nevarno poškodbo so nemški inženirci popravili v nekaj dneh, dokončno pa je bil most obnovljen leta 1954.

Z izgradnjo solkanskega mostu je bilo praktično zaključeno večtisočletno obdobje gradnje velikih kamnitih mostov, saj so bili na obzorju že prvi veliki betonski mostovi, ki so leta 1910 že dosegli razpon 100 m. Solkanski most, ki je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole za mostove, je bil tudi zadnji v generaciji velikih železniških mostov, grajenih na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja na železnicah v Avstro-Ogrski.

Solkanski most je most z najdaljšim kamnitim lokom v svetovnem merilu.

Verdere informatie onder