Žužemberk je osrednje naselje Suhe krajine. Zaselek, kasneje pa vas in trg, se je razvil okrog gradu Žužemberk, na terasi nad reko Krko. Žužemberk je bil prvič pisno omenjen leta 1246, trške pravice pa je dobil leta 1399. Od leta 1413 je sedež župnije Žužemberk (v začetku je sodila v okvir pražupnije Dobrnič, pred letom 1399 pa se je kot vikariat iz nje izločila in prešla v posest cistercijanskega smostana v Stični). Danes je v župniji 12 podružničnih cerkva. Od leta 1828 se v kraju nahaja osnovna šola, med letoma 1868 in 1940 pa je v njem delovalo okrajno sodišče in raznih državnih uradov. Leta 1998 je postal središče istoimenske občine.

Središče naselja predstavlja trg z litoželeznim vodnjakom, ki se nahaja pred grajskim vhodom, in okoliške nadstropne hiše s kamnitimi portali.

Trebnje je mesto v Sloveniji, središče občine Trebnje.

Trebnje je razpotegnjeno urbanizirano naselje v dolini spodnjega toka reke Temenice na Dolenjskem. Kraj leži ob železnici in glavni cesti Ljubljana - Novo mesto. Staro jedro naselja z župnijsko cerkvijo stoji nekoliko dvignjeno na levem bregu reke Temenice, novejši del pa se širi severno od železniške proge in stare ceste proti Novemu mestu. V rimskem času je bila tu naselbina Praetorium Latobicorum. V starih listinah se kot podžupnija kraj prvič omenja 1163. Kot trg pa je Trebnje prvič omenjenjo leta 1351. Župnijska Marijina cerkev je poznogotska triladijska cerkev. Pri vhodu je vzidan rimski nagrobnik, oltarno sliko pa je narisal Matevž Langus. Pred cerkvijo stoji spomenik misionarju in škofu I. F. Baragi. V strmem bregu nad glavno cesto pa stoji Trebanjski grad domnevno postavljen okoli leta 1000. Ob koncu 18. stoletja je bilo Trebnje sedež okrajnega komisariata, pozneje tudi političnega, sodnega , davčnega in običajno tudi vololnega okraja, ter pomembna poštna postaja.

Na gospodarski napredek sta sicer vplivali dobra prometna lega na križišču cest in 1894 zgrajena Dolenjska železnica in leta1908 predan v uporabo odsek železniške proge od Trebnjega prek Tržišča do premogovnika Krmelj. Kljub dobri promtni legi pa se kraj ni razvijal in je ostal vse do konca 2. svetovne vojne manjše gospodarsko središče poljedelske okolice. Po letu 1958, ko je Trebnje postalo središče občine in je bila zgrajena nova cesta Ljubljana - Zagreb je Trebnje z industrializacijo dobilo številna nova delavna mesta v kovinski, lesnopredelovalni in tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Ob lokalni cesti proti Mirni je bila zgrajena tudi ena večjih obrtnih con na Dolenjskem.

Od leta 1969 se v Trebnjem odvija slikarsko-kiparska kolonija naivnih umetnikov Tabor, 1971 pa je bila ustanovljena Galerija likovnih samorastnikov.

Okolica Trebnjega nudi obilo možnosti za sprehode po slikovitih vinskih goricah, v bližini pa so zanimive tudi kraške jame in ponori Temenice pri Ponikvah. V pobočju nad motelom je nekdaj delovala smučarska vlečnica, na kar danes spominja le še nekaj samotarskih stebrov.

Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen z veliko tablo ob vhodu v mesto z zahodne strani z radijsko vodeno uro, ki kaže točen srednjeevropski čas. Poleg table in ure je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem pa je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.

Vir podatkov: sl.wikipedia.org/wiki/Trebnje

Más información en